Bele zvezde.
Beli stebri mesečine.
Bele knjige, prsti, sanje,
Belo ljubkovanje,
Bele mačke, bela nežnost,
Bele veverice v gozdu zime,
Bela kri, ko odprem oči,
Bela bolečina jezera in ubite ptice,
Bel ogenj na belih ustnicah strasti,
Belo valovanje tvojega telesa,
Bel poljub, dotik in vzdih,
Bel vonj noči, bel morski krik v zalivu ust,
Bel papir za modre črke, za poti zgubljene,
Bele kapilare tesnih oblakov onstran jeseni,
Belo zapeljevanje, belo premišljevanje, spanje, stanje,
Bel vzdih nad jutrom v nekem španskem mestu,
Bel ples nad gozdom, ki izginja v neslišnem joku,
Belo, belo upepeljevanje časa, glasbe, ustnic, prstov,
Bela tvoja hoja ob meni, svila, leta, vlaki, knjige,
Bela oblika življenja, prihajanja in odhajanja,
Belina vetra znotraj prezeblih bitij, ki gledajo v nema okna,
Bel šum pesmi, ki neuničljivo traja, traja, traja, belo vztraja,
Beli zobje sonca, nebesnega kralja, na obrazih ljudi,
Bel molk slapov onstran zemskih reči, puhastih metuljev mraka,
Beli sprehodi, s katerih se ni mogoče vrniti, oditi, spočiti,
Belo videnje, belo tipanje, belo božanje, belo šepetanje,
Belo v belem srcu beline, ki govori z nezmotljivim glasom,
Belim glasom. Bel prah, ki nas zasipa. Belo kroženje divjine.
Bela noč. Kruta, neukrotljiva, zdaj. Bel veter in beli konjeniki.
Belo brezno. Bel molk orkanov, belo spanje mrtvih kitov.
Belo meso reke. V belem orehu spominov. Bel planet vrhunske tišine.
Bela biblija metafor. Bel most dvojine iz belih stopinj, objemov, vonjev.
Bel mah otroštva. Dim belih igračk, belih predmetov Sna. Ko pišem belo,
Belo pokrajine in belo zraka znotraj sebe, belo utripanje in
Belo dihanje, belo diši papir v beli domišljiji tebe, tukaj, v meni.
Belo prehajanje belin. Belo kot Je in Bo in Je bilo, kot neulovljiv
Bel mah otroštva. Na belih sipinah drhtečih besed bel kamen,
Bel čevelj, bela pega slepote v moji pisavi, oči, belih oči zrenja.
Belega privida. Belih strun poželenja. Belega potovanja. V belo,
Belo zazimje, v belo oglje rastlinja in belih govoric zakopanih
Belih mest, opustošenih. Tam te vidim, belo. Tam te čutim in mislim
Belo, belo lepoto, belo bolečino, belo glasbo, belo toplino.
Belina si, ki me ohranjaš, kri črk. Belina poletja, bel spokoj himne.
Bele strmine raja. Vsega, iz belih pogorij občutljivosti, rane,
Bele rane smrti. Bela izginotja. Bele praznine. Bel molk.
Belo, belo. Ki nikoli ne spi, bela puma sle, bela past v belem ognju,
Belem kriku, belem vzdihu, belem gnezdu, belem morju,
Bela žival izpod bele gladine premišljevanj. Belo sanjarjenje,
Belo samotarjenje. Nezadržno belo pljuskanje belih ptic,
Belih kraljic pisave, ko bela pokrajina vstane, prhne,
Belo spregovori. Belo zadiši še močneje, belo prerodi
Belo kljubovanje, tam, kjer je bel dom, bela hiša,
Bel vrt drugačnega ljubljenja, na belem prtu
Belih pragozdov, kjer beli svečeniki beline črno
Belino kopljejo iz svojih ust, belih ust
Bele pomladi, nocoj, ko se belo v
Belem najdeva, prepoznava kot drugačno
Belo, a še zmeraj belo v pogledu slepcev,
Belo v pepelu borovih iglic.
Bele mreže brezen,
Bel veter, bambus,
Bela pesem, bela,
Bela.
