Videl sem
kako so laserji preprezali živce
in kako se je obraz sesul
oči so plavale v molku
dih je imel fosforna krila
Videl sem
kako je gnetljivo meso postalo marmornato
zmeraj bolj mrzlo
zaznamovano s solzami in prašno
zgubljeno pismo
"... če sediš ob tej postelji / kar ne želim..."
moški in ženske so šepali od boleče izgube
se dušili z besedami
ki bi jih najraje ne izgovorili
Videl sem
kako je hrana odtekala v brezbrižni ovean
bledo obarvala postano površino
in se kot vrtinec vžarela v možgansko žrelo
medtem ko so Morfijevi angeli peli o spanju
Videl sem
kako so prsa
polna kemikalij
izginevala v mojih rokaj
"Vidva se jih zadnja dotikata."
Videl sem
kazalce ure ob enajstih
in moškega
ki je zaman prosil za življenje
kompjutorski ekran pa je prikrival neizogibno
blip blip blip igro
in pritiskal na mrzlo korenino krika
Prevod: Janko Lozar
I saw
nerves severed under a lazer's scrutiny
and a face collapse
eyes floating in pools of silence
breath fluttering out on phosphorous wings
I saw
pliant flesh turn to marble, colder and colder to the touch
flecked with tears and gathering dust
a lost letter
"..if you were sitting by this bed / which I do not wish.."
men and women hobbling with loss
grappling with words they'd rather leave unsaid
I saw
food dripping into an uninterested ocean
moulding scant colour onto the stagnant surface
before swirling irradiated into the brain's maw
while Morphine angels sang of sleep
I saw
breasts filled with chemicals
withered and feeble under my fingers
a hand clasping my wrist
"You and he are the only men who'll ever touch them again"
I saw
a clock such at eleven
and a man vainly pleading for life
a computer screen numbing the inevitable
the blip blip blip of a game
stamping on the cold root of a scream