Vladimir Aristov

Če ponoči vstopi voda,
se potrte duše izlijejo z vročim dežjem.
In vi, otrpli po kopalniških trumah,
po policah na pečeh
razčeperjeni, z milom z obrvi
z rokami posnamete mavrico pene
k stopnicam pri vhodu.
Po kopalniškem lošču zdrsnete
v razliti tesnobi,
in izpuščena para skopni
nad razkritim čistim morjem.
29
Vladimir Aristov
medana

Iz ruščine prevedel Milan Jesih.

Kot dnevni sprehodi
so daljni otoki.
In tvoje stopinje previdne,
da ne bi na svetu puščal sledi.
Tam je morska dalj nad hišami,
galebov hrumni splavi,
in večerna ne umolkne zarja,
kot Altdorferjeva Bitka,
ko se skrči v šopek na obzorju.
Tu je narava svetlobe popolna.
Svetlobne koordinate
so se ti na obraz prižele.
A vselej je nad tvojim in morjevim molkom
lepota tvojega obraza
in mavrice razigrana vlečka,
ki je ugasnila za gozdom.
Samo voda se umika,
tekoč po slanih klasih,
ob spomenikih,
kjer se igrajo otroci,
nabijajoč žogo ob podstavek v svoj odsev.
Meljejo vsevdilj sol moke ali novcev
mlini nad morskim prostranstvom in radarji, kot mlini na veter,
za kočo na poljani.
Zgolj veter kroži
skoz luknjičave lopute,
zgolj otroci treskajo žogico
in jo skrivajo v dlani.
1985–1986

Iz ruščine prevedel Milan Jesih.

(Pesem v štirinajstih izrekih)
P
osvečeno Oružejnim banjam
Delf
in – morski sesalec iz podreda zobatih kitov;
r
abi se kot predmet predelave,
n
jegovo salo za proizvodnjo maščob,
k
oža daje trpežno usnje,
pla
vuti in rep pa klej.
Slovar tujk, 1954
Let us go then, you and I ...
T. S. Eliot. The love song of J. Alfred Prufrock.
I
No, prav, pojdiva,
ti in jaz ...
In v uličici
za gladino zraka
se ločiva
tu vsak na svoj kraj ograde,
kjer je pokopališče jesenskih avionov –
naključno zmaličene javorove pločevine.
Ti si se skril v zadnji obok,
in jaz sem odznotraj ustnice obšel z jezikom,
in jezik moj je nepremično legel,
z vrhom stisnjen k zobem.

Ti si blisnil kot delfin z okrutnim obrazom,
s prižgano cigareto
odhajajoč z nočno Moskvo.
In moj jezik je zasijal,
se potopil vame
in mi ril po krvi
s svetilko govorice.
Pridi na površino, delfin,
to tvoje telo se je prikazalo v temi
še zgodnjih sivih uličic,
in iz vlažne globine
tvoje in moje
je prihajal morski glas.
Ščebetal je v fontani delfin
z bakrenim plešočim ustnikom v ustih,
otrpel pred vhodom
pri zavešenih okencih oči.

Iz ruščine prevedel Milan Jesih.

Trioglat tetrapak mleka. Če vrh odrežeš,
se ulije žalost bela.
Kot pismo neprebrano
se zgubi v noči.
Tiho. Mólči.
Razpršen na rosi
raste kalen svit
za voglom, kjer čaka sitno delo.
Pozabila sem ga,
se pravi v spominu ne bo umrl nikdar.
Na nočnem oknu barvnih mlekovih piramid
se kopiči močnat zid.
Mleka curki, ko sukanec tanki –
spomin, ki ne mine in se ne ohrani.

1979

Iz ruščine prevedel Milan Jesih.

O, daj mi usmiljenja za zmaja,
tačas ko spi
in napovedovalec z ravnodušnim glasom šepeče
njegov dnevni govor.
Dokler se ni prebudil,
se v krvavih očeh niso razkrile globine.
Dokler ni prišel Jurij
in svoje kopje potopil
v nemočno oko.
Dokler se ni od bolečine zmaj počlovečil.
Daj mi, da bom zmogel, dokler je Jurij živ.
In napovedovalec ni sposoben v strahu
netopirja skozse leta izdržati
in z besedo izpustiti v zrak.
1980
31
Vladimir Aristov
Iz

Iz ruščine prevedel Milan Jesih.