Tatjana Ščerbina

Sovjetska zveza je imela Gagarina,
potem se je nadčlovek zlomil,
razlomila se je tudi naddržava,
in začelo se je sanjariti o umirjenem zasebnem življenju.
Gagarin je prvi odskočil z Zemlje,
tedaj še niso vedeli, da ni kam bežati.
Bežati ni kam: vsepovsod so goreče točke,
razbeljene zvezde, ledeni planeti,
tudi v vesolju te lahko zadane kamen.
Svet optičnih prevar je prešel v stanje default.
Gagarin v orbiti ni srečal Boga,
tako je pravil, da ga ni, da je resda upal, da Bog je –
tedaj je namreč vladala evforija
ob misli, da smo se razvili iz bakterij,
da smo se po naključju zasejali v vesolju,
v katerem je vse utopija znanstvene fantastike.
Vesolje je bilo videti tuje, zato smo obudili od mrtvih
    Boga
in pokopali nadčloveka.
Prvi v vesolju je zabil poslednji žebelj
v dolgo idealizirano zgodovino,
za katero bi danes mnogi dali svoje trezne glave.

V Londonu so Gagarinu postavili spomenik.
Postavlja pa se tudi vprašanje: koga naj Rusija prodaja,
s kom naj trguje, koga ima polne kufre?
Leva Tolstoja? Vsak narod ima svoje Shakespearje
in svoje enooke polkovnike
in druge predhodnike degeneracije,
a le eden je odčepil Zemljo
in ljudje so vse manjši in manjši,
skoraj kot bakterije,
dokler vidijo same sebe iz vesolja,
drugače ne gre.

Sovjetska zveza je imela Gagarina,
potem se je nadčlovek zlomil,
razlomila se je tudi naddržava,
in začelo se je sanjariti o umirjenem zasebnem življenju.
Gagarin je prvi odskočil z Zemlje,
tedaj še niso vedeli, da ni kam bežati.
Bežati ni kam: vsepovsod so goreče točke,
razbeljene zvezde, ledeni planeti,
tudi v vesolju te lahko zadane kamen.
Svet optičnih prevar je prešel v stanje default.
Gagarin v orbiti ni srečal Boga,
tako je pravil, da ga ni, da je resda upal, da Bog je –
tedaj je namreč vladala evforija
ob misli, da smo se razvili iz bakterij,
da smo se po naključju zasejali v vesolju,
v katerem je vse utopija znanstvene fantastike.
Vesolje je bilo videti tuje, zato smo obudili od mrtvih
    Boga
in pokopali nadčloveka.
Prvi v vesolju je zabil poslednji žebelj
v dolgo idealizirano zgodovino,
za katero bi danes mnogi dali svoje trezne glave.

V Londonu so Gagarinu postavili spomenik.
Postavlja pa se tudi vprašanje: koga naj Rusija prodaja,
s kom naj trguje, koga ima polne kufre?
Leva Tolstoja? Vsak narod ima svoje Shakespearje
in svoje enooke polkovnike
in druge predhodnike degeneracije,
a le eden je odčepil Zemljo
in ljudje so vse manjši in manjši,
skoraj kot bakterije,
dokler vidijo same sebe iz vesolja,
drugače ne gre.

Polovico skvaril bo pohlep,
drugo polovico uničilo sovraštvo,
v dvom ovil je svet zaključek
projekta sanctus,
tod zdaj plovem
z elektronskimi peresi,
Stvarnik je prav vse predal Kitajski,
a poslednji še vijak
ni privit v meso bil zgodovine –
močna točka naj zasine:
baklo nosi nam Egipt,
ali raje v Sirijo?
Rusiji odtekajo možgani
in s prezirom udrihajo po njej,
ako vzdigne se na ulicah.
Vsi smo le gledalci.
V močnih čustvih – sled trepéta –
kot pero onstran zaslona,
tu pa – vrč z vodó in svečnik,
kot da tuja sta predmeta.
Občutljivosti v rečeh več ni,
le pohištvo k tlom je prikovano,
interneta si oko želi

v deželi ogenj – led,
zamrznjeno – ožgano.

Evropi so že pred štiridesetimi leti dejali:
ženska je pri štiridesetih stara;
a jih ima še vedno štirideset,
morda tudi šestdeset,
a z lifting-natezanjem štirideset,
Rusija pa jih komaj, z naprezanjem, šteje šestnajst,
kot paglavec v mladinski koloniji –
obesil tršico, pofotkal in tvitnil novico,
da starši-intelektualci v obupu vijejo ročice: sin-debil,
v grob bi nas rad zvalil.
Rusija-fantič je prost in svoboden,
sam si izbere kandidata
na položaj prednika, dedka mulcu,
vsi so se nekdaj gugali na isti veji,
evrostriček ga bo že še prosil: Reši nas!,
ljubimec stari, še vedno čeden s svojo baretko,
njegov vladar – imam – njam!, poleg njega pa še
teleban
z veščinami
pripadnika specialne enote.
Stari svobodnjak fantiča rad posluša,
le več zemeljskega plina bi,
in raje ima deklico, mnogo raje!Evropa je vselej stara štirideset let,
a Rusija – šestnajst,
deklica s pentljico, ki bi rada ugajala,
doma zaničevana, težko otroštvo,
očaki sedijo in streljajo,
domovino branijo,
a je tako ne ubranijo.
Tlačanka in dvorna dama
v svojem predprejšnjem stoletju,
spoznata, da sta skupaj nadaljevali rod,
postali prababici
staršev deklice s pentljico,
opeharjenih za denarce,
ki so jih služili
starši Evrope, zmagovalci,
tu so jih obsipali s celimi kupi,
na vse ali nič,
enim briljante, drugim zeljne glave,
ne glede na revolucionarno mutacijo.
Le vodka lahko poveže ljudstvo.
Mladi deklič s pentljico
z diamanti posejano želi si nebo.