Dobro in zlo sta se nehala prepirati v meni,
odrasla sta, dozorela, se zresnila, izselila sta se
iz skupne sobe, si ustvarila družini,
kupila sta si vsak svojo hišo z garažo, s sončnim
vrtom, skrbno pristriženo travo
in živo mejo. Njuni otroci se skupaj igrajo,
rešujejo metulje in pikapolonice, ubijajo pajke,
najbolje se počutijo takrat, ko naredijo kaj
zanalašč, ampak še preden se bodo skregali
za zmeraj, bodo imeli že svoje lastne hiše. Hodim
po praznem stanovanju, skoraj se ne spominjam
vonja, smeha, joka otrok, ki so živeli tukaj.
Včasih me pokličejo ali pa jaz kličem samega sebe
s prenosnega na stacionarni telefon ali obratno. Včasih
imam občutek, kot da bi bil
prazno stanovanje.
Iz poljščine prevedel Primož Čučnik.
Dobro i zło przestały się we mnie spierać, dorosły,
dojrzały, spoważniały, wyprowadziły się
ze wspólnego pokoju, założyły rodziny,
jedno i drugie kupiło dom z garażem, słonecznym
ogrodem, idealnie przystrzyżonym trawnikiem
i żywopłotem, ich dzieci bawią się razem, ratują
motyle i biedronki, zabijają pająki,
najlepiej się czują, gdy mogą zrobić sobie
na złość, nie wiedzą, że zanim pożrą się
na dobre, będą już miały własne domy. Chodzę
po pustym mieszkaniu, prawie nie pamiętam
zapachu, śmiechu, płaczu dzieci, które tu żyły.
Czasami dzwonią albo to ja do siebie dzwonię
z komórki na stacjonarny lub odwrotnie. Czasami
czuję się, jakbym był
pustym mieszkaniem.