Temen konj leži
nad planinami.
Temen konj temelj temen
temna podzemeljska voda
ki klokota
skozi stoletja.
Jaz,
ko grem mimo pod konjem,
mračen in oglušel
od zblaznelosti,
odvračam trope more:
Kaj zgubljam tu?
Kaj zgubljam,
ko zrak postaja tesen
in z višav
proti meni leze
velikanska želva?
Nad planinami leži temen konj.
S kopiti v soteskah.
Temna podzemeljska voda
ki klokota v sklepih
in vzdiguje stoletja,
tišino - mah na njih,
ki se skozenj premetavam.
(Kako strašno je
to Razodetje!)
Kaj zgubljam tule kaj zgubljam?
sprašujem konja.
Ta pa temen leži
nad planinami.
Temen konj leži
nad planinite.
Temen konj temel temen
temna podzemna voda
što 'rmori
niz veko vite.
Jas,
minuvam pod konjot,
mračen i polud
do gluvost, vo dvig
gi odbivam
glutnicite mora:
Što zagubiv tuka jas?
Što zagubiv,
ta vozduhot stana tesen
i kon mene se vleče
golemata želka
od visinite?
Vrz planinite leži temen konj.
Nozete mu se vo klisurite.
Temna pozemna voda
što 'rmori vo zglobovite
i gi pridvižuva vekovite,
štamata - movta vrz niv
niz koja se probivam.
(Kolku e strašen
toj Voznes!)
Što zagubiv tuka što zagubiv
Jas? - go prašuvam konjot.
A toj temen leži vrz planinite.