Regina Hilber
/Avstrija, 1970Regina HILBER, roj. 1970 v Spodnji Avstriji, je dolga leta živela na Tirolskem, od leta 2006 pa na Dunaju. Objavila je zbirko pesmi in kratke proze Ich spreche Bilder (Govorim slike, TAK-Verlag, 2005) ter Im Schwarz blühen die schönste Farben (V črni cvetijo najlepše barve, Edition Thurnhof, 2011). Njena dela so bila objavljena v številnih antologijah, denimo v zeichensetzung.zeilensprünge (interpunkcija.injembement, Luftschacht Verlag, 2009) in Paragramme (Edition CH, 2011). Prejela je tudi več štipendij in nagrad: Staatsstipendium für Literatur, Holfeld-Tunzer-Preis, Anerkennungspreis für Literatur, Feldkircher Lyrikpreis (2. mesto). Trenutno je „witer in residence“ na Ptuju v Sloveniji.
Pesmi
in pride fritz ne priteče ne
zaman nič hudega sluteč je
ni veramente nulla è
quindi faticoso
je senca nič drugega
ancora niente di più
kot beg okoli svoje osi v
istih mislih
faticoso anche lui allora
prihod je pritek
naprstnik in konjska vprega meči
prebadajo zemljo na kvadratne centimetre tu
kriči nekdo ki mu je bilo ime fritz
poprej in ni vesel
je prvo jutro
agricultura versus colonna
maček sova skobec pastir
po budnih urah končno
zvedavost na oknu
kraljica skakač trdnjava tu
pomaha rdeče lisasta krpa zaluča
barve na zidove padajo
slike ne na tla
vnebovpijoče preostale
kako naj jih držim
vežem žice in štejem stebre
tolčem po žebljih kot po notah iz lesa
tam leži moje postriženo srce
je pločevinasta volna v očeh da naslednjič
je drobtina
agent versus lapsus vzemi
allegra jadro armada
še enkrat okno
grbe in kotanje
na hrbet meče senco položena gora
je razvlečen kruh
je gola skala
il monte scalambra su millequatttrocento
je ura čajanke
je namig na tam gor
stojita izvor in obstanek
zapisana v
filettino ali jenne
sul altipiano di arcinazzo
je noga ob telesu
je mimohod
ena in ista sila
pred rešetkami klateški tropi
kosti od včeraj
v časopisnem papirju na iglicah pinije
mrvi škržati:
rim ima odmor
je tišina
je prostor in čas
ostane berlusconi
je gnojevka v silosu
kdo goji svinje
ostanemo na razdalji in gledamo naprej
pletemo besedje in upamo na gnoj
tam še zelena leži zelenica
med potmi
modro-vijolične kronice bledo rdeč mak
iz bilk se ne spleta bes
goltava krote in reževa
veter prečkava močvirja in
meriva dan
rečem:
november
je ostati na morju mar´ tirreno beseda
za lepoto
mussolini bliska iz vrst
sono contento grida lui
un po´ di vento sulla schiena
risalna deska za sandale široke in ravne
pinije lomijo montaže
v marmorju se zrcali ti pokončen kot
vse fasade
iz narebrenih sipin kriki ptic
samovolja setve
zamah s krili v modrini
tam naprej je praznik
je dolce in armani
je parada teles
je malica od jutra do večera
comlpimenti
je neki avgust nikogaršnja zemlja plastični zamašek
barva za enkratni nanos
rogata a in o
una trappola per se
all´idroscalo di ostia siamo riuniti
l´angolo cade
tako in drugače bi ostalo
rečeno neizgovorjeno
je pier
je paolo
je pasolini
je opoldanska vročina
je rjava kri pod kozarcem
sraga kapljica potu
presente
so tvoja skrita pota kdajkoli
naletela name
so skrivaj držala mojo dlan ali
so češnjeve noči zaman zarjavele
so poletja iz svilenega papirja ali v svinec vlita
so padali oblaki z neba ali sem z njega padla jaz
so bili rezi robati in nazobčani
so besede odveč v včeraj in danes
je pošla metraža blaga
vrtljivotračna plamenka
do kolen migljajo sirene
la situazione è questa: sono graziata
zaradi naju me ni nikoli zeblo
kot psi ti jedo z dlani
v luči tvoj prijatelj jaz
je senca ukaz
na odru stojiva na isti višini
vedno v črnem le malo rjave
končno je poletje
je igra ustnica do izpovedi
tvoja armada proti moji
zakaj bi proslavljala vročino
je želodčna razjeda ostala v fritzu
ali odplavala ven
glasujva
la disgraziata si riposa
e sopra le brigate rosse
non c`è niente di male
popoldne je zagotovljen prosti tek
visoko sonce
visoke opletajoče dušice
gad ostane v svoji luknji
je oljna pogača brez rezultatov
le proso ima gnil okus
v stopnicah izčrpani metulji trebuhi
kako mogočen je bil nekoč ko se je
izgubil na njihovem in sestrinem obšivu
sulla piazza di anagni
ta tu je nov e guarda quella
v zarezah neuporabna krama
tu je gorel ogenj
nekoč je bilo upanje
med iskanjem imena je
na dan prišlo veliko lun
živahen obisk v črnem
veliko tirov en sam križ
je dan šepeta pastir
je moja sestra moj brat eden
od njiju gleda tu na polja
e via
v blagovnici z jeziki nož in kavč za dva
kot si želiš
mečeva pasje brikete in liževa tace
je rdeča morija dnevni ulov ali kilometer
volkovi trgajo tu izključno februarja
ko nisem drgetala od mraza potem mi je bilo
vroče
je neizrečeno nasprotje brezdelja ali
stoji ta topol narobe v okvirju
je zlo dnevni športni pregled
srebro riba termometer
je opoldne kot vsako drugo šepne
pastir stopi na kožuh
je moj gospod moj gospodar nekdo
od tistih
pljune na robove
moraš na ostružkih
nezakrite pošasti časa
polom za uniformo
moraš na ostružkih
pošasti časa
označiti za pajke volkce
uklonjene misli
moraš živeti na ostružkih
pošasti časa
si izmisliti poročilo o zasuku
je vedno jutro zeha pastir pomane
oko
ovca stoji zdaj zelo na široko
držim skledo
kako naj jo spečem
ritensko odskočiva in štejeva na ves glas
ozirava se in kričiva zarota
tam se kot manifest sprehaja moja sreča
strel kot vsak drugi tudi zdaj
pastir se zdrzne
prav si imel
sveča gori dokler zaloga ne propade
guarda che sono stanca
guarda che mi permetto il sole
il farfallone non molla
Prevod: Tina Štrancar
und kommt ein fritz nicht gelaufen nicht
umsonst nicht arglos an ist
nichts veramente nulla e
quindi faticoso
ist schatten nichts anderes
ancora niente di più
als fortlauf um die eigene achse einverleib
derselben gedanken
faticoso anche lui allora
ist ein kommen ein anlaufen
daumenhütchen und pferdegeschirr schwerter
stoßen in die erde auf quadrat und zentimeter hier
schreit einer der nannte sich fritz
zuvor und hat keine freude
ist ein erster morgen
agricultura versus colonna
kater eule sperber schäfer
nach wachen stunden endlich
neugier im fenster
dame springer turm hier
winkt das rotscheckige tuch schleudert
farben an die wände fallen
bilder nicht zu boden
himmelschreiend auf den rest
wie soll ich sie halten
binde ich drähte und zähle die pfosten
schlage ich nägel wie noten aus holz
da liegt mein herz geschoren
ist blechwolle in augen um nächtens ein
krümel
agent versus lapsus nimm
allegra ein segel ein heer
noch einmal das fenster
buckel und kuhlen
im rücken schlummert hingelegt ein berg
ist langgezogenes brot
ist nackter fels
il monte scalambra su millequatttrocento
ist teestunde
ist fingerzeig nach oben dort
stehen herkunft und verbleib
geschrieben in
filettino oder jenne
sul altipiano di arcinazzo
ist beine am körper
ist aufmarsch
ein und dieselbe macht
vor den gitterstäben streunende rudel
knochen von gestern
im zeitungsblatt auf piniennadeln
tote zikaden:
rom macht pause
ist stille
ist zeit und raum
bleibt berlusconi
ist gülle in silos
wer züchtet die schweine
halten wir abstand und blicken nach vorn
stricken wir wörter und hoffen auf dung
da liegt noch grün die wiese zwischen
den pfaden
blaulila krönchen blassroter mohn
aus gräsern flicht sich kein zorn
schlucken wir kröten und schneiden
den wind queren wir sümpfe und
messen den tag
ich sage:
november
ist bleiben am mar' tirreno das wort
für schön
mussolini blitzt aus den reihen
sono contento grida lui
un po´ di vento sulla schiena
reißbrett für sandalen auf breiten und geraden
pinien brechen die montage
im marmorspiegel steht das du aufrecht wie
alle fassaden
vom dünenkamm vogelgeschrei
saatenwillkür
im azur ein flügelschlag
nach vorne hin ist festtag
ist dolce und armani
ist körperparade
ist brotzeit von morgens bis abends
comlpimenti
ist ein august ein niemandsland plastikkorken
einmalfarbe
gehörntes a und o
una trappola per se
all´idroscalo di ostia siamo riuniti
l´angolo cade
so und anders bliebe es
gesagt unausgesprochen
ist pier
ist paolo
ist pasolini
ist mittagshitze
ist braunes blut unter glas ein
tropfen eine schweißperle
presente
sind deine verborgenen wege jemals
an mich gestoßen
hielten sie verdeckt meine hand oder
waren die kirschnächte umsonst verrostet
sind sommer aus seidenpapier oder in blei gegossen
fielen wolken vom himmel oder fiel ich aus ihm heraus
waren schnitte kantig und gezackt
sind worte überflüssig im gestern wie heute
war meterware ausgegangen
drehbändiger flochs
knietief flimmern die sirenen
la situazione è questa: sono graziata
mir ist nie kalt gewesen unseretwegen
wie hunde fressen sie dir aus der hand
im licht dein freund ich
ist schatten ein befehl
auf der bühne stehen wir gleichauf
konsequent im schwarz ein braun dagegen
schließlich ist sommer
ist schauspiel die lippe zum bekenntnis
deine armada gegen meine
wozu hitze zelebrieren
ist das magengeschwür im fritz geblieben
oder schwamm es aus ihm heraus
stimmen wir ab
la disgraziata si riposa
e sopra le brigate rosse
non c`è niente di male
nachmittags ist freilauf garantiert
hoch die sonne
hoch die taumelnden seelchen
die vipper bleibt in ihrem loch
ist presskuchen frei von resultaten
faul schmeckt nur die hirse
in den stufen ausgebrannte schmetterlingsbäuche
wie war er einstmals mächtig als er sich
an ihrem saum verlor und dem ihrer schwester
sulla piazza di anagni
der hier ist neu e guarda quella
in den kerbungen nutzloses zeug
hier brannte ein feuer
war einmal hoffnung
auf der suche nach einem namen kamen
viele monde zutage
im schwarz reger besuch
viele gleise ein einziges kreuz
ist ein tag flüstert der schäfer
ist meine schwester mein bruder einer
von denen schaut hier auf die felder
e via
im sprachwarenhandel ein messer ein zweitraumsofa
wie willst du es haben
werfen wir hundekekse und lecken die pfoten
ist rotes morden tagfang oder kilometer
die wölfe reißen hier ausschließlich im feber
wenn mir nicht fröstelte war mir dann
heiß
ist unsäglich das gegenteil von müßig oder
steht diese pappel verkehrt im rahmen
ist unheil tägliche sportschau
silber fisch thermometer
ist ein mittag wie jeder andere wispert
der schäfer trifft auf ein fell
ist mein herr mein gebieter einer
von jenen
spuckt auf die ränder
muss auf spänen die
gespenster der zeit hüllenlose
debakel pro uniforma
muss man auf spänen die
gespenster der zeit als
wolfsspinne markieren
verneigte gedanken
muss man leben auf spänen die
gespenster der zeit
umkehrnachricht erfinden
ist immer ein morgen gähnt der schäfer streift
ein auge
das schaf steht jetzt sehr breit
halte die schüssel
wie soll ich sie braten
springen wir rücklings und zählen die zeter
halten wir ausschau und schreien komplott
da geht mein glück als manifest spazieren
ist ein schuss wie jeder andere auch jetzt
zuckt ein schäfer
du hattest recht
die kerze brennt solange der vorrat verkommt
guarda che sono stanca
guarda che mi permetto il sole
il farfallone non molla
tvoja minutna sreča sem šepeče
ptuj in jaz
ostanem še nekaj ur en
dan nenazadnje še ne naredi življenja
krotoviči rumena prebojna vrata
metastaz ni moč ugotavljati
ob jasnih dneh
tvoj besedni instrument sem vztrajajo
moravske toplice in jaz
še veliko metrov ubogam
črte na zemljevidu
sondiram reko z metra kopališča
paralele malodušno
čakajo konec
je vzorec
bo prišlo do nazobčanega boja
krokodili na stenah
ponoči v konturah sna
tvoja past smo svarijo
ižakovci in jaz lahkotno zakorakam vanjo
krčevit krik iz moje srži
ognjeno kroglo vržeš takoj v vodo
mlin zna stopiti na meh
nikoli videna ledena modrina iz kota trizoba
tvoja kravja domačija smo zvenijo
noršinci in
minute metastaze krokodili slikajo
ograde in ograjujejo neustrašne
obraze
tvoja jesen sem tolaži
murska sobota in želod pada
listje semena
kazalec zariše na trdnih frontah trmaste pošasti
modro nazobčan spomenik
se tali z opoldanskim žarkom
pogled seže do grajskih vrat in tudi še dlje je
zdaj slišati prišepetavanje
pretveza in prevara milega septembra
pajki križajo vsak centimeter
toda pusti naletavati želodom in
lebdeti listju in pokati kostanjem
namen ne obrodi semen pred
to eno zimo
tvoje zaledje sem žgoli
ljubljana in na ulicah migljajo zadnje luči
pod sencami mostov se mudi vodič
ne zaradi poti
ne zaradi skaza
zbira vojsko na vnaprej določeni širini
tvoj propad sem triumfira
kostanjevica in konice prstov sveče gorijo
ostane odprto zatočišče
modro nazobčani oblaki brizgajo sorodne tone
na egona schieleja
minute metastaze krokodili spomeniki
ustnice ustvarjajo vihrav odpelji me domov
bodi ob meni samoumevnost
kaj pa ve sukanec povedati o slivah
iz daljave modra mura
nedaleč močvirje
tisoč iveri maha v brezah
suhi vrh pôje kolo in usmrti na kolesu
jezero in jasnovidci mrtvorojena očesna peresa
tvoj vaški mornar sem tuli drzen vlak
čez tešanovce in moj korak je še malo bolj trden
ormož vabi na besede brez izjeme
stresa kruh in kruhe
pol za pole
popoldne v kupé nesoglasja
zgrabi za ovratnik
falzet pod vodo
pod zemljo v vozlu slepo poslušaj
pomoli volčji rep v jarek
zbodi mleko kot srčne obrise bledih slutenj
minute metastaze stvarniki voda barometer
moker dimnik pred mojo cedro
ne pošiljaj mi darov
pošlji mi lubje
pošlji mi kraste in lubje
pride bitje ure s časovnim zamikom skozi
severni veter martjancev
pride zima z vzhoda ali
ali pa ji ne bo uspelo
pride včeraj
pride nočni promet
pridejo solze
nikoli
pridejo predčasni obroki po grižljajih
in sproščeno nenavadno omiljeni
jesenska svetloba se ne baha
jesensko sonce ne žari
zapoznela toplina ne pride
accade
prgišče komunistov krmari navzdolnjik na
nikogaršnje drobtine
naveže snop na drobcen napušč
lendavo z vseh strani krasijo včerajšnje girlande
na prestolu počivajo ubežne matrone
oče očetov utrujeno gleda čez odkrušene robnike
na štiriinštirideseta ne spominjajo hortenzije in vrtnice
ne te ne one pod dvodelnimi tablami
traktorji koruza obzorja dajejo polje
in polja
dlje in še dlje
sorodne krone
s te jablane z zahodno obsijanega griča bo tvoja
gibanica dozorela v štirinajsto volčjo češnjo
kavke so raztrosile mak že dolgo preden je zadnja
zima prišla po zamudnike
ta modrina oči se ne sesiri v hrepenenje
v stisnjeno mleko so celi rodovi pomakali plodove
otrok kačjih pastirjev
iz njihovih slojev kali palača mušic
meče bele metulje pred lačen prst na nogi
iz tega strmega bukovega gozda se kotali lešnik
take her when she comes and
leave her when she goes
na sredini sem jablana
na prečki rotunda sela
na glasovalnem okencu časa neskončne besede šel
je otrok na sprehod
na polju razuma bežeči
konji obrne se vdanost
pazi na luč gramoznih izhodov
rdeče-kotanjastih sester
spletičen nesloge
odpri pest vojvodinje zdajšnjosti
muza pozabe
sama v sebi sem predmet
hiša
Prevod: Tina Štrancar
ich
bin dein minutenglück flüstert
ptuj und ich
bleibe noch ein paar stunden ein
tag macht schließlich kein leben
kringelt gelbe ausfallstore
metastasen lassen sich nicht bestimmen
an klaren tagen
ich bin dein wortinstrument insistiert
moravske toplice und ich
gehorche noch viele meter den
strichen auf der karte
sondiere den fluss vom rollmeter eines bades
mitgelaufene linien warten mutlos
auf ein ende zu
ist es ein muster
wird es zickzackkämpfe geben
krokodile an den wänden
nachts im umrissschlafen
ich bin deine fallgrube warnt
ižakovsci und ich schreite mühelos hinein
eine schreiinstanz von meiner mitte
wirfst du den feuerball sogleich ins wasser
die mühle weiß den balg zu treten
nie gesehnes eisblau aus dem winkel eines dreizacks
ich bin dein kuhgehöft tönt
noršinci und
minuten metastasen krokodile malen
zaun und zäunen unerschrockene
gesichter
ich bin dein herbst tröstet
murska sobota und eicheln fallen
blätter samen
ein fingerzeig firmiert an harten fronten widerborstige gespenster
der blauzack ist ein monument
triefend vor dem mittagsstrahl
bis zum schlosstor reicht ein blick und auch noch weiter ist
das einflüstern jetzt zu vernehmen
ausflucht und trug zur septembermilde
spinnen kreuzen jeden zentimeter
aber lass die eicheln rieseln und die
blätter schweben und kastanien springen
die bereitschaft treibt keine samen vor
diesem einen winter
ich bin dein rückhalt säuselt
ljubljana und letzte lichter schimmern in den gassen
unter brückenschatten weilt ein führer
nicht des weges
nicht der diffamierung wegen
schart er heere auf vorbestimmter breite
ich bin dein untergang triumphiert
kostanjevica und fingerkuppen kerzen brennen
bleibt ein schlupfloch offen
spritzen blauzackige wolken stimmverwandt
auf egon schiele
minuten metastasen krokodile monumente
lippen lüften auf ein ungestümes hol mich heim
sei bei mir ein selbstverständnis
was weiß ein zwirn von zwetschken zu berichten
aus der ferne blau die mura
abstandslos morast
tausend splitter winken in den birken
suhi vrh singt rad und rädern
see und sehern totgeborene augenfedern
ich bin dein dorfmatrose heult ein kühner zug
durch tešanovci und ich trete noch ein wenig fester
ormož ködert ausnahmslos mit worten
schüttelt brot und brote
pol um pole
nachmittags ins abteil differenzen
fass den kragen
kopfstimme unter wasser
unter dem grund im knoten blind gehorche
tauch den wolfsschwanz in den graben
stich die milch gleich herzkonturen blasser ahnen
minuten metastasen schöpfer wasser barometer
nasser schornstein vor meiner zeder
schick mir keine gaben
schick mir rinden
schick mir schorf und rinden
kommt der glockenschlag zeitversetzt durch
den nordwind von martjanci
kommt ein winter von osten oder
fehlt da durchsetzungsvermögen
kommt ein gestern
kommt nachtverkehr
kommen tränen
nie
kommen vormalzeiten mundgerecht
und unbefangen seltsam abgemildert
herbstlicht prahlt nicht
herbstsonne strahlt nicht
spätwärme kommt nicht
accade
eine handvoll kommunisten streut der abwind über
herrenlose krumen
knüpft ein bündel an zierliche gesimse
lendava schmücken allseits gestrige girlanden
im königsstuhl ruhen flüchtige matronen
ein vaterväter blickt müde über bröckelnde bordsteinkanten
an vierundvierzig erinnern keine hortensien und rosen
diese nicht und jene unter zweigeteilten tafeln
traktoren maiskorn horizonte geben feld
und feldern
fern und ferner
anverwandte kronen
aus diesem apfelbaum vom westgelichteten hügel wird deine
gibanica zur vierzehnten tollkirsche heranreifen
den mohn haben die dohlen gestreut lange schon bevor der vorige
winter kam um die säumlige heimzuholen
aus diesem augenblau gerinnt keine sehnsucht
in die gepresste milch tunkten ganze sippen die früchte
der kinder der libellen
aus diesen schichten keimt der fliegenpalast
wirft weiße schmetterlinge vor den hungrigen zeh
aus diesem abschüssigen buchenwald rollt die haselnuss
take her when she comes and
leave her when she goes
in der mitte bin ich ein apfelbaum
am scheitel die rotunde zu selo
im stimmfenster der zeit die endlosen worte ging
ein kind spazieren
auf dem acker der vernunft die fliehenden
pferde kehrt die hingabe um
hüte das licht der schottrigen auswege der
rotkuhligen schwestern
zofen der zwietracht
öffne die faust der herzogin des jetzt
muse des vergessens
ich bin in mir ein gegenstand
ein haus