Kdo bi rekel, da spadava skupaj,
moj oče in jaz, med sprehodom, z rokami
za hrbtom, kot je priporočal Goethe?
Najini težki spogledi so naju gnali naprej - prihodnost,
zagozda pločnika z najinimi čevlji v njej...
v tvojem primeru peščenimi, visokimi, odmevajočimi cokljami;
in v mojem, z mednarodno zdelanimi - vidnimi
a neslišnimi — teniskami protestnega gibanja.
Mama je z okna z glavo zmigovala nad nama.
Bil sem višji in hitrejši, a bolj obziren:
napet, prevelik, zgolj toleriran, sem se ustavil
in počakal nate. Hotel sem deliti življenje s tabo.
Živeti s tabo v tvoje pol hiše v Ljubljani,
na tvojem drugem naslovu: se pogovarjati in brati knjige:
spoznati tvoja dekleta, kratko postrižena, črna, oralna;
hoditi po nakupih z rdečim poceni denarjem v supermarket;
si deliti mravlje v kuhinji, neopremljene sobe,
zimsko pokvarljivo vodovodno napeljavo. Družina je bila
ponižanje in obveznost... Trije koraki do tvojih vrat
so bili trije koraki do nebes. A bili so samo obiski.
Na zabavi za tvoje študente - moja iniciacija! -
sem ceremonialno zvrnil usnjen kozarec slivovke.
Potem pa nič. Hotel sem, da bi se tvoja mešanica
užaljenosti in ponosa v meni raztegnila v ponudbo enakosti.
Je končni namen očetovstva zgolj in samo nasvet...?
V ekstazi svoje rasti ti grmovje ob privozu
opraska karoserijo, premakne vzvratno zrcalo.
Vsako leto te heraldično slivovo drevo v tvojem vrtu
preseneti s svojimi majhnimi, gnilimi plodovi.
Who could have said we belonged together,
my father and my self, out walking, our hands held
behind our backs in the way Goethe recommended?
Our heavy glances tipped us forward - the future,
a wedge of pavement with our shoes in it...
In your case, beige, stacked, echoing clogs;
and mine, the internationally scruffy tennis shoes -
seen but not heard - of the protest movement.
My mother shook her head at us from the window.
I was taller and faster but more considerate:
tense, overgrown, there on sufferance, I slowed down
and stooped for you. I wanted to share your life.
Live with you in your half-house in Ljubljana,
your second address: talk and read books;
meet your girl-friends, short-haired, dark, oral;
go shopping with cheap red money in the supermarket;
share the ants in the kitchen, the unfurnished rooms,
the fallible winter plumbing. Family was abasement
and obligation... Three steps to your door
were three steps to heaven. But there were only visits.
At a party for your students - my initiation! -
I ceremoniously downed a leather glass of slivovica.
But then nothing. I wanted your mixture of resentment
and pride in me expanded to the offer of equality.
Is the destination of paternity only advice...?
In their ecstasy of growth, the bushes along the drive
scratch your bodywork, dislocate your wing-mirror.
Every year, the heraldic plum-tree in your garden
surprises you with its small, rotten fruit.