Spomnim se, da je nosil bele boksarke in se praskal
tam spodaj ... to se mi je v zvezi z njim najbolj vtisnilo v spomin.
Vsepovsod so ležali razmetani papirji,
ali pa boksarke ... Ne morem reči, da je ostala praznina, popackana belina.
Nekaj bi mi moralo ostati od njega.
Tistega dne sem si izbral ta pisalni stroj: model iz 50-ih, A-tipkovnica.
Tipke se komaj premikajo in nekatere črke se tiskajo poševno.
Pomislil sem: z njim je gotovo zapisal mladostniške pesmi
— s prsti, tresočimi se od zaljubljenosti —
in kasneje, ko sem odrasel, mi je podaril
svoj prvi ljubljeni pisalni stroj.
Postavil sem ga na častno mesto v svoji sobi in ga osvetlil z elegantno svetilko ...
Vsem sem pripovedoval to zgodbo
in še sam začel verjeti v ta izmišljeni spomin.
Da bi ušel, je prodal vse, kar je imel,
jaz pa sem iz ostankov smeti, raztresenih na ulici,
potegnil ta mali pisalni stroj. Na hitro,
— kot prestrašen vrabček na zavrženih sadnih koščicah —
ne da bi se opazilo, da kradem ...
London, 2000
Iz turščine prevedla Polona Žagar.
Beyaz boksör-don giydigini hatırlıyorum ve orasını
karıştırmasını... Sanırım onunla ilgili en yakın hatıram bu.
Ortalıga gelişigüzel bırakılmış kâgıtları,
ya da boksör-donu... Tam boşluk da sayılmaz, lekeli bir beyazlık.
Bana bir şey kalmalıydı ondan.
O gün bu daktiloyu seçtim: ‘50 modeli, a-klavye. Tuşları
güç bela kımıldıyor ve egri basıyor bazı harfleri.
Ama hayal ettim ki, gençlik şiirlerini yazmış olmalıydı onunla
–parmakları titreyerek aşktan–
ve sonra, büyüdügümde, bana armagan etmişti
ilk sevgili daktilosunu.
Onu başköşesine koydum odamın, şık bir fanusla aydınlatıp...
Ve herkese anlata anlata ben de inandım
kendime uydurdugum anıya.
Aslında kaçmak için o, igneden iplige her şeyi satıp savarken
sokaga yıgdıgı çer çöpten çıkarmıştım
şu daktilocugu. Alelacele,
–atık meyve çekirdekleri üstüne konan ürkek bir serçecik gibi–
bir şeyler çaldıgım görünmeden...
Londr
a, 2000