Jovanka Uljarević

Če si se kadarkoli zaželel ubiti
Stori to nocoj
Ta večer je bil rojen za takšne stvari
Mesec se je zaokrožil na nebu
Potegnil je trebuh notri in porigava
Spal je z vsemi zvezdami
In njemu je zdaj ravno vse do tam
Kamor mi nikoli ne bomo videli
Najavili so padavine
Samo malo dežja
Novi potop ne pride kmalu
Kažem ti na priložnost

Iz črnogorščine prevedel Tone Škrjanec.

Ni jih
Tudi nocoj ne bodo prišli
Jaz pa bom krotka in frfotava
Da ne zmotim praznine odsotnih
S preplahom nepojavljanja
Žarel bo mrak
In me klical
Modra bom
In odvratno roza
Bom neko preveč težko ne-čakanje
Čuvaj slačilnice jutra
– prozorna popolnost brez potence
Skrita lutka v šifri
Ki se je nikakor ne moreš spomniti.

Iz črnogorščine prevedel Tone Škrjanec.

Voščena figura sem na tvoji polici
Okrasek, ki se ga niti ne gleda več
Simpatični detajl, ki navdušuje z odvečnostjo
Kot zlepljeni bomboni v kredencah naših tet
Ostarelih in zapuščenih
Od pričakovanja radosti, ki jih bo pogoltnila
In ki ji že od davno ni mar za bombone
Niti jih ne želi najti
Oni pa so spet tu
Dišeči kot v prvem trenutku
In neslišni
In ljubi neokušani
Kot vsa svetloba, zbrana v meni

Iz črnogorščine prevedel Tone Škrjanec.

Da naredim dnevnik
In vstavim v označen prostor
Vsako sekundo orgazma
Da odprem okno
In spustim glasbo, ki jo nihče ne mara
Pritiskajoč soparo, dokler ne poči
Da prekrižam roke
Kot stare gospe
Ko dišijo po spokoju
Da zamižim
Zvlečem svet pod veke
In enostavno odidem.

Iz črnogorščine prevedel Tone Škrjanec.

Nekega popoldneva
Nek glas bi moral prispeti
Ni pomembno čigav
Pravim samo, da bi moral
Ker ni.

Iz črnogorščine prevedel Tone Škrjanec.

Sem v tvojem vonju
Samo toliko, da se najdem vsaj nekje
Neopazna in nezadostna
Da očaram vse, kar ti pristopa
Tu sem samo, da motim
Vstopajoč nepovabljena
V tuj objem in da igram
Najslabše igram
Da moj je.

Iz črnogorščine prevedel Tone Škrjanec.

Jem s tvojega krožnika
Vem, da stvari ne pripadajo nam
Toda vseeno imam občutek, da me ti hraniš
Tvoja roka je prisotna
Tu so tudi usta, ki ji jih primikal
Zamenjana z mojimi
Pred ogledalom hrane
Oči in oči
Krožnik je negibna točka
Najinega srečanja
Enaka tisti, ko si zamislimo
Brezkončno nadaljevanje paralelnih črt
In njihov presek

Iz črnogorščine prevedel Tone Škrjanec.

dragemu Rajku V. Boskoviću
Jih je treba poklicati
Jim obrniti pozornost na zanemarjeno dejstvo
Dejstvo, da so nas morda pozabili
Svet pa je tako majhen
Da bi zares uspel nas skriti
Enega pred drugim
Predvečer je del dneva
Ko vrezujem pejsaže
V svojo sliko mrtvih

Iz črnogorščine prevedel Tone Škrjanec.

Nisem tukaj, kjer me vidite
In nisem niti tam, kjer me poznajo
Tam mi je tukaj
Tukaj mi je daleč
To je kot ko vam v norišnici
Nori pravijo, da ste nori
In vi jih kličete norci
Sprašujoč se, če so zares lahko odkrili vašo norost
Ali je to samo nenormalnost, ki jo zoperstavljajo svoji
Tudi nam so dali ime
Da bi nas lahko klicali brez pomena
Bila sem pri psihiatru
Bila je „ona” in ni me klicala po imenu
Bil sem majhna
In ona me je dvignila na okno svoje sobe
Da bi mi pokazala gnezdo golobov
Všeč mi je bilo, tako je bilo grdo
Rekla sem ji, da je lepo
Odlično se jo spominjam
In ta njen izraz, ko mi pravi, da sem normalna
Mislim, da sva se razumeli

Iz črnogorščine prevedel Tone Škrjanec.

Lahko bi bila izgovarjana samo v trenutkih
Ko bi le govornikova ušesa jo slišala
In ko razen izgovarjanja druge svrhe ne bi imela
Prostor v slovarju bi ji lahko pripadel
Kateremu nikoli nihče ne bo pozornosti posvetil
Da tudi tistim, ki bi jih predano sestavljali
Njeno prisotnost bo nemogoče zapaziti
Lahko bi bila tvorec občutka, ki bi imel moč
Raztrgati bitje, če bi se naselil v njem
In pomen ki bi vse druge niču predal
Ona brezpogojno lahko bi posedovala
Izničujoč napore, da ne bi bila zapomnjena
Zagotovo bi samo resnično lahko postala
Tako resnično, da vse, kar smo pred njo vedeli
Za vedno z njo nepovratno izgubimo –
Ko bi le taka beseda bila

* Čitajoč Knjigo prividov Pavla Goranovića

Iz črnogorščine prevedel Tone Škrjanec.