1
sem si
zadnje prihranke za tujstvo izbral
škornje pred hišo postavil
in odprl okno dežju
veter je bil na razgovoru z nahrbtnikom
ob hruško se je naslanjalo zadnje poletje
in kuhinjska miza − odtlej pogrnjena:
osamljena kozarca vina
zadnji krožnik za zajtrk
in stavki
ki jih nisi izrekla
2
za hišo drevo starega očeta
nosi magnolije v avgust
ranjeni cvetovi z eksplozijo
odganjajo pomlad
rečne podgane prežijo
na račje mladičke
magnolije odlebdijo
v vodni brlog
3
včasih spomladi
ti je bil vsak cvet bližji kot jaz
rekla si: »Še na grob moram!«
včasih poleti
si bila v potoku, svežila si si noge
in žarela, kot bi v vodo šlo otroštvo
včasih jeseni
si rekla, večeri so že hladni
potem si hotela le dlan, ki ogreje
včasih pozimi, zadnji zimi
več nisi govorila o poletju, ki pride
rekla si: »Ali verjameš v življenje potem?«
Prevod: Miljana Cunta
1
habe mir
einen notgroschen zur fremde gewählt
die stiefel vors haus gestellt
und dem regen die fenster geöffnet
der wind sprach mit einem rucksack vor
am maulbeerbaum lehnte der letzte sommer
und der küchentisch ist seither gedeckt:
das erste gem:einsame glas wein
der letzte frühstücksteller
und die sätze
die du nicht ausgesprochen
2
hinterm haus der großvaterbaum
trägt magnolien in den august
die wundblüten wuchern
das frühjahr fort
kanalratten lauern
auf entenküken
magnolien treiben
ins wasserversteck
3
manchmal im frühling
dir war jede blüte oft näher als ich
du sagtest: »Ich muss noch aufs Grab!«
manchmal im sommer
du warst im kanal, die beine erfrischen
du strahltest als ginge die kindheit ins wasser
manchmal im herbst
du sagtest, es sei so kühl schon am abend
du wolltest dann nur eine wärmende hand
manchmal im winter, im letzten
du sprachst bald nicht mehr vom kommenden sommer
du sagtest: »Glaubst du an ein Leben danach?«