Dos espiadimonis copulen en vol, mantenint-se
en un equilibri tornassolat. Salta el reflex
dels cossos pel rierol que flueix constant; fosforescència
estantissa quan decreix el foc satisfet. La bellesa
dual que s’ofega dins l’individu i no surt més
per por de dissoldre’s en l’altre. Han palpat l’absència.
Kačja pastirja se parita v zraku, lovita
ravnotežje sončnic. Odsev njunih
teles se lesketa v rečici, ki teče brez prestanka, a obstane
fluorescenčna in mirna, ko se igra zadovoljeno konča. Lepota
dvojine, ki se duši v posamezniku, ne seže dlje,
ker se bojita, da se bosta raztopila v drugem. Zaslutila sta odsotnost.
Iz kataloščine prevedla Simona Škrabec.