Franca Mancinelli

/Italija, 1981
Franca Mancinelli

Franca Mancinelli (1981, Italija) je avtorica dveh pesniških zbirk: Mala kruna (2007) in Pasta madre (2013). Njena poezija je vključena v več pesniških antologij. Kot kritičarka objavlja v reviji Poesia in tudi v drugih literarnih revijah. Je urednica literarne revije Smerilliana, zbornika za poezijo Argo – annuario di poesia ter literarnega bloga in založniškega projekta »Interno Poesia«. Njene pesmi so prevedene v španski, angleški, slovenski, arabski in kitajski jezik. Trenutno se ukvarja s svojo knjigo kratke proze Lažni žepi (Tasche finte) in sodeluje pri umetniškem projektu z umetnikom Sebastianom Guerrero.

Pesmi


»delala sem s smrtjo / «ho lavorato con la morte


zadihani že dneve / col fiato tagliato da giorni


kot strupene rdeče mravlje / come formiche rosse velenose


z vztrajnostjo insektov / con la costanza degli insetti


spala sem na eni strani knjige vsako noč / dormivo su una pagina ogni notte


Zrak je bil negiben / Era inerte l’aria


Bila sem hiša, zaraščena s plevelom / Ero una casa abitata da piante infestanti


Puščica iz nobenega lova / freccia di nessuna caccia


Korenine ima zunaj zemlje / Ha le radici fuori della terra


Začel sem se upogibati / Ho iniziato a curvarmi


napisala sem, kar sem ti hotela povedati / ho scritto quello che volevo dirti


nehala sem držati stene / ho smesso di reggere i muri


Videla sem oči dreves / Ho visto gli occhi degli alberi


Na vrtu avtomobili odraslih ostanejo odklenjeni / In giardino le auto dei grandi restano aperte


Stara gospa / L’anziana


sostanovalka izpraznjenih / la coinquilina di sventrati


Zemlja, temna stran: / La terra, una pagina scura:


mravlje v negibni krvi / le formiche del sangue fermo


Nedokončani stavki ostanejo razvaline / Le frasi non compiute restano ruderi


on me je zelo oklestil / lui mi potato tanto


Na vrtu, v bližini vodnjaka iz opeke / Nel giardino, vicino al pozzo di mattoni


v gangreno, odprto z gibi, / nella cancrena aperta con i gesti


ne razlikuješ gnezda / non distingui un nido


vsak dan rasti / ogni giorno crescere


binglja v prazno čez stranico postelje / penzola a vuoto a un lato del letto


Ko se vrneš / Quando tornerai


tisto, kar sem, je okno / quello che sono è una finestra


Ta bitja / Queste creature


perimetri se razklenejo. Od tu / sbiadiscono i perimetri. Da qui


znova se potopim v / torno a immergermi nel corpo


proti zadnji žerjavici / verso l’ultima brace