Ni bil dež, ne, ni bil sneg,
ni bilo sonce ali veter, in letni čas
je bil samo utesnjen prostor,
plastična maketa časa, vizija.
Ni bilo pred tem, ne, ni bilo zatem,
ni bila noč ali dan, oddaljevalo se je
in se utrjevalo v praznem trenutku
tebe, mene, vsega, kar je bilo.
Nisi bila ti, ne, nisem bil jaz,
niso bila usta telo roka oko
ampak prepuščen na dnu svojega odseva
nekoristen lesket pogleda.
Iz italijanščine prevedla Nadja Dobnik.
Non era pioggia, no, non era neve
non era sole o vento, e la stagione
era soltanto il suo ristretto spazio
un plastico di tempo, una visione.
Non era prima, no, non era dopo
non era notte o giorno, si staccava
e si fissava in un istante vuoto
di te, di me, di tutto ciò che c’era.
Non eri tu, no, non ero io
non era bocca corpo mano occhio
ma abbandonato in fondo al suo riflesso
l’inutile bagliore di uno sguardo.