Mint hajó alatt a tenger,
hömpölyög velünk az ágy,
szagod még idegen, mint
bányász-orrnak a kikötő.
Mint víz a testhez, bőrödhöz
simulok. Mint óceánban
a halak, izeg bennem minden
sejt. Felbőg a hajókürt,
elszakad a feszes damil,
a halászháló zátonyba akad.
Matrózkarok csillognak
a vibráló reflektorfényben:
ritmusra nyikorgó és vakító
világítótorony. Szörnyet
tépkednek a vízen a sirályok:
saját testét rágja és eszi.
Kettéroppan a hajótest,
deszkák apró szálkái szúrják át
minden irányból a bőrt,
szétfolyik a dízel a vizen.
Kot morje pod ladjo
se premika postelja z nama,
tvoj vonj je še tuj kot
pristanišče rudarjevemu nosu.
Kot voda k telesu se privijem
k tvoji koži. Kot ribe v oceanu
se v meni nemirno premika
vsaka celica. Ladijska sirena zatuli,
pretrga se napeti laks,
ribiška mreža se zatakne v čer.
Mornarske roke se bleščijo
v vibrirajočem soju reflektorja:
ritmično škripa in slepi
svetilnik. Galebi
trgajo pošast na vodi:
svoje telo grize in jé.
Ladijski trup se razpolovi,
drobne trske desk prebodejo
kožo z vseh smeri,
olje se razlije po vodi.
Prevedla Gabriella Gaál