A mesekönyvben a kiskirályfi
mindig királykisasszonyra lelt,
néha varrólányra,
ahogy a nagyira a nagypapa,
anyura apu, Júliára Rómeó.
Évek kellettek, hogy felfedezzem,
a valóságban a kisherceg
néha a kocsisfiút szerette,
és valamelyik nagybácsimat
sosem látták nővel.
Nem a saját életemre készítettek.
Ez is olyan, mint a Télapó,
örömből szőtt csalódás. Mese.
És a legerősebb, mint a bújócskában,
akkor is nyer, ha csal.
V knjigi pravljic je kraljevič
vedno našel kraljično,
včasih šiviljo,
kot je dedek babico,
oče mater, Romeo Julijo.
Leta sem rabil, da sem odkril,
v resničnosti je mali princ
včasih ljubil kočijaškega fanta
in kakšnega mojega strica
niso nikoli videli z žensko.
Niso me pripravili za življenje.
Tudi to je kot Dedek Mraz
iz veselja stkano razočaranje. Pravljica.
In najmočnejši, tako kot pri skrivalnici,
zmaga tudi, čeprav goljufa.
Prevedla Gabriella Gaál